Nikoli ne bom pozabila, kako neskončno sem zamerila staršem, da po valeti samo jaz nisem smela na zabavo v diskoteko, čeprav so šli zraven tudi učitelji in nekaj staršev. Samo jaz (in Mirjam)! Še danes se vidim objokano in čisto obupano pred kulturnim domom, vidim brezkompromisen izraz na atijevem obrazu in vidim, kako se sošolke in sošolci smejijo do ušes – veseli, da gredo “čagat”.

A kdaj razmišljate o odpuščanju in o zamerah? Kako “enostavno” je zameriti in kako težko odpustiti?

Sama sem še dosti let po tem dogodku imela kepo jeze v želodcu, kadarkoli je beseda nanesla na valeto. 

Spomnim se tudi najmanjših podrobnosti dneva, ko smo s staršema enkrat – čez veliko let – govorili o tem dogodku. Ni mi šlo lahko z jezika, ampak sem povedala in onadva sta povedala svoje. Takrat sem si prvič dovolila premisliti tudi o njunem vidiku in o njunih strahovih. En sam pogovor je bil potreben, da sem odpustila. Ampak bila so potrebna leta zbiranja poguma, da sem to spravila iz sebe – ker imam starša neskončno rada, ker sta mi dala vse, ker ju spoštujem, ker ju ne želim prizadeti… 

Najbolj zanimivo pri zamerah in odpuščanju je to, da gre tako pri enem kot pri drugem zame, ne za tistega na drugi strani. Zamerim – zaradi sebe in se z negativnimi občutki spopadam sama in enako je z odpuščanjem – odpustim zaradi sebe, zato, da se v svoji koži spet dobro počutim.

Ženske smo pri zamerah še večje mojstrice, kot moški in še težje odpuščamo. 

Z zamerami, odpušanjem in nešteto drugimi temami se bomo ukvarjale v Misiji: #IzberiSebe, ki traja pol leta in je namenjena samo ženskam. Program je res vrhunski, dokaz je tudi to, da vpisujeva že tretjo generacijo. Podrobnosti in prijave:  https://bit.ly/3rwNb1R

PS: Moja hči Špela je po valeti ostala s svojimi še dolgo v noč

Hudič je, da je časa vedno premalo in reklamacije pridejo običajno takrat, ko je najmanj primerno. Zato smo s stranko manj prijazni, kot bi lahko bili, manj potrpežljivi in predvsem slabše poslušamo. Ker ne slišimo vsega, kar nam je povedala, reklamacijo včasih rešimo na pol, če nas je stranka ulovila na telefon sredi največje »gužve« pa se lahko zgodi, da nanjo celo pozabimo.

Za kvalitetno in učinkovito komunikacijo si je potrebno vzeti čas, kar pa ne pomeni, da moramo imeti zanjo neskončno časa. Če poznamo prave tehnike, če vemo, na kaj se osredotočiti in kaj ji povedati pomeni, da za komunikacijo z njo v resnici potrebujemo MANJ časa! 

Stranka mora DOBITI OBČUTEK, da smo si zanjo vzeli čas. Dobiti mora občutek, da razumemo njeno težavo in da se bomo potrudili po svojih najboljših močeh. 

V minutah je to včasih bistveno manj, kot če reklamacijo slabo rešimo ali je sploh ne, ker se bo v tem primeru telefonski klic ali obisk stranke ponovil in bo trajal bistveno dlje, kot je trajal prvič.

V video-seriji 9 korakov do uspešne komunikacije s strankami vam pokažem, kako spretno, hitro, učinkovito in prijazno reševati reklamacije, ki predstavljajo hkrati eno najboljših prodajnih orodij!

V video-seriji boste poleg napotkov za učinkovito reševanje reklamacij našli še enostavne ukrepe za boljše reševanje konfliktov, nasvete za komunikacijo s stalnimi strankami, ki jih lahko pripravite do tega, da postanejo vaši najboljši ambasadorji in še veliko drugih uporabnih orodij, ki jih boste lahko vpeljali v svoj vsakdan brez prevelikega napora.

Naročite svoj izvod video-serije za samo 97 EUR + DDV, sledite korakom in obljubim, da bo vaše poslovanje s strankami veliko lažje, bolj prijetno, predvsem pa bolj produktivno!

Direktorica izjemno uspešnega podjetja z 20-imi zaposlenimi je v mali virtualni skupini vodij predstavila svoj izziv, s katerim se je soočila že na najrazličnejše načine, ki jih pozna, zmeraj doslej neučinkovito.

Zaposleni “ne vidijo” stvari. Korektno oddelajo tisto, kar je njihovo primarno delo, hkrati pa ne vidijo ničesar okoli sebe in kadarkoli imajo nekaj minut prosto (ukvarjajo se s svetovanjem in so zato vezani na obisk strank po urniku), vzamejo v roke telefone, se kratkočasijo na povsem neprimeren in neproduktiven način. Ob tem pa ostaja prah na policah, koši neizpraznjeni, police neurejene. Čeprav urejanje prostora ni njihova primarna naloga, so se že večkrat pogovarjali o tem, da gre za njihov delovni prostor, da naj pospravijo, ker se bodo tudi sami počutili bolje, predvsem pa se bodo bolje počutile stranke, ki prihajajo.

Zdaj je na skupini dirktorica predstavila idejo, da bo do potankosti spisala tudi vse ostale aktivnosti, ki jih morajo oddelati zaposleni in predvidela sankcije, če tega ne bodo opravili. Sama namreč ne more biti ves čas njihov ‘čuvaj’, jim stati za hrbtom in preverjati, kaj počnejo.

Kaj bi pa vi naredili v takem primeru?

V naši mali skupini je eden izmed udeležencev direktorici “direkt” povedal, da v takem podjetju, kjer so za vsako najmanjšo malenkost pravila in sankcije, ne bi želel delati. Gotovo signal zanjo, da naj o predvidenih ukrepih še enkrat premisli (nikakor pa to ni razlog, da se jim takoj odpove).

Bilo pa je tudi veliko razmišljanja o tem, kako učinkovito motivirati zaposlene, da bodo to počeli brez novih in novih pravil in brez sankcij. Zanimivo je bilo stališče direktorja manjšega podjetja, ki je predstavil svojo izkušnjo, kako se je načrtno odločil, da se bo veliko ukvarjal z zaposlenimi in njihovo pripadnostjo. Kako je uvedel pogovorne urice s posamezniki, redne mesečne pogovore ob kavi na določene teme in kako je skorajda obupal, preden so se pokazali prvi rezultati.

Vsi “mehki” ukrepi potrebujejo čas in veliko potrpežljivosti. A vztrajnost se izplača, ker lahko samo tako sodelavcem približamo naše videnje, jih povlečemo zraven na prijazen način in si zagotovimo, da se počutijo del zgodbe, ki jo pišemo skupaj.

Male virtualne skupine vodij so izjemno koristna oblika druženj z namenom, da se učimo iz izkušenj drugih, da nadgrajujemo svoje veščine s pomočjo pogovora z ljudmi, ki so v podobni, pa vendar drugačni situaciji, kot mi sami.

Nova skupina, v kateri bo največ osem članov, odpira vrata v januarju. Srečevali se bomo 15 tednov zapored po 90 minut, online. Cena posameznega srečanja je 40 EUR + DDV.

Prijave sprejemam do 10. 1. 2021 oz. do zapolnitve mest.
Če ste pripravljeni na izkustveno učenje in vrhunske ideje svojih kolegov, kliknite tukaj in se prijavite.

Velika večina direktorjev na uvodnem sestanku na moje vprašanje, če dobro in dovolj komunicirajo s svojimi zaposlenimi reče – ja, seveda, saj komuniciramo, imamo sestanke, no, mogoče ne ravno dovolj, ampak se še kar dosti pogovarjamo.

  • Koliko in kako pa vi komunicirate s svojimi zaposlenimi? 
  • Jim predstavljate svoje cilje?
  • Jih obveščate o spremembah, o ukrepih, o negotovosti, o naporih, ki jih vlagate v to, da v teh težkih časih poslujete, se jim zahvalite za njihov doprinos?

Če da, potem poglejmo še korak dlje. A jih sprašujete po njihovem mnenju? Kaj pa po njihovem počutju, željah?

Zdaj je odličen čas, da jim poveste, in to iskreno, kako ste doživljali to noro leto, kakšne »borbe« ste bili s sabo, s trgom, z obveznostmi, koliko naporov ste vlagali v odnose s strankami. Zdaj je odličen čas, da se jim zahvalite, pa tudi, da jim poveste, da ste se tako trudili tudi zaradi njih, njihovih družin. In jim predstavite, kako vidite prve mesece novega leta in kaj si želite. Hkrati jih nagovorite, da odgovorno in po svojih najboljših močeh prispevajo tudi oni, ker vam lahko samo skupaj uspe. 

Ravno danes sem slišala od direktorice podjetja, v katerem so se hitro »obrnili« in zdaj zelo uspešno poslujejo tudi v krizi, da opaža pri svojih zaposlenih, da so včasih kar malo jezni, ker morajo delati, njihovi znanci pa za 80% plače uživajo doma.

Kako tem zaposlenim razširiti obzorje, da bodo razumeli, zakaj naj bodo hvaležni za možnost, da tudi v teh dneh delajo?
S komunikacijo. Pojasniti jim je treba, da tistim, ki so doma, ni tako lepo, kot se zdi na prvi pogled. Marsikdo trepeta, če bo sploh še lahko odšel v službo, v kateri je delal doslej, ker ni nujno, da bo njihovo podjetje še odprlo vrata. Povedati, da ti ljudje doma doživljajo drugačne stiske, občutek nekoristnosti, nepotrebnosti ni prav nič prijeten in vzbuja strah. Kaj je še dobrega, če delavci hodijo v službo, pa lahko poveste svojim zaposlenim? Srečevanje ljudi v živo, čeprav na varni razdalji, klepet na daleč, živa energija, ki se pretaka, disciplina in red, ki ju določa delavnik, ustvarjanje, dobri rezultati…

Pa ne misliti, da tega nima smisla komunicirati, ker tako že vsi vedo. Kadarkoli nekaj ubesedimo, ima popolnoma drugačno vrednost. Zaposleni o tem premišljujejo na drugačen način, če jim poveste, kot če jim ne.  

PS: zdaj je odličen čas, da v svoj koledar 2021 zabeležite 4 datume, vsako trimesečje enega, ko boste nagovorili svoje zaposlene, jim povedali do kod ste prišli in kam greste.

PS 2: januarja 2021 odpiram novo Malo virtualno skupino vodij za medsebojno pomoč, kjer direktorji in vodje različnih podjetij izmenjujejo poglede in izkušnje pri vodenju in rešujejo svoje konkretne izzive. Če vas zanima, mi pišite na mojca@mojcapehant.com. Gre za male skupine 5 do 8 članov, ki se srečujejo v virtualnem okolju enkrat tedensko, 15 tednov zapored.

Največkrat nas jezi tisto, kar ni skladno z našimi pričakovanji. O teh pa pogosto ne govorimo ali vsaj ne povemo dovolj, da bi jih sogovornik lahko ustrezno izpolnil.

A veste, da se nihče ne more prepirati z vami, če se vi nočete?

Vsak konflikt, v katerega vstopite, je vaša odločitev – drugo vprašanje pa je, če se te odločitve zavedate.

Konflikti so posledica slabe komunikacije, ne-poslušanja, večkrat nemoči ali uveljavljanja delegirane moči, ki jo dobimo skupaj s funkcijo.

Konfliktom se lahko izognete, če:

  • v trenutku, ko začutite, da se nam začne dvigovati pritisk in da jeza pritiska na površje, v mislih štejete do 10. Vem, sliši se enostavno, v praksi pa je treba veliko vaje, pa še takrat vedno ne uspe 🙂
  • se navadite res dobro, zavestno in fokusirano poslušati, kar vam govori sogovornik (tudi opazovati njegovo telesno govorico) – predvsem pa brati med vrsticami. Izrečene besede in tisto, kar zares jezi ali skrbi našega sogovornika, je redko ista stvar.

Več o tem vam razložim v videu, ki bo objavljen v mojem darilu za vse direktorje in vodje. Pripravila sem namreč brezplačni Adventni koledar za direktorje, kamor sem skrila 24 uporabnih vsebin.

Če ga želite, kliknite TUKAJ.

Kaj je bila vaša prva misel ob prebiranju naslova?

Predvidevam, da je kdo pomislil tudi na to, da se v ozadju skriva »drobni tisk«. Ni ga.

Zakaj sem se odločila za takšno darilo?

  • Prvi razlog je ta, da verjamem, da pomoč drugemu osrečuje tudi tistega, ki pomaga.
  • Drugi razlog je ta, da je letošnje leto prežeto s toliko izzivi, prepolno problemov in če lahko komu na tak način pomagam, da bo kakšen izziv lažje premagal, potem je to najmanj, kar lahko naredim.
  • Tretji razlog pa je, da bo letošnji december za vse nas drugačen, tudi manj družaben. In samo mi sami smo tisti, ki ga lahko oplemenitimo, naredimo igrivega, prijetnega in – na drugačen način – družabnega. Spoznamo nove ljudi, spletemo nove vezi.

Torej, če si želite vsak dan novega darila, uporabnega nasveta in dobre energije vabljeni, da si zagotovite dostop do povsem brezplačnega Adventnega koledarja malih trikov za direktorje.

Lepo vas pozdravljam – za kratek čas Božičkova pomočnica – Mojca Pehant.

 

 

V svojem podjetju sigurno delate bilance. Morate jih. Najbrž preverjate tudi, če ste dosegli poslovni plan, ki ste si ga zadali za letošnje leto.

 Kaj pa obračun vašega dela? Vaših osebnih rezultatov? Vašega osebnega zadovoljstva?

Samo-analiza je instrument, ki pri nas še ni v splošni navadi. Je pa izjemno učinkovit, ker prinaša notranje zadovoljstvo, opogumlja za nove izzive, krepi samozavest. Samo-analiza niso samo kljukice na »TO-DO«spisku. Je sistematično premišljevanje o tem, kaj sem danes naredila, dosegla in kako sem se ob tem počutila. Nanaša se tudi na občutke, na manj otipljive in merljive stvari, kot so odnosi z drugimi in s sabo.

Četudi si ob začetku leta niste zapisali osebnih ciljev, ki bi jih radi dosegli na poslovnem področju predlagam, da si vzamete uro ali dve in premislite, kaj vse dobrega ste naredili in dosegli letos, s čim ste zadovoljni, premislite pa tudi o tem, s čim niste. Prepričana sem, da boste na dobri strani spisali precej daljši spisek.

Zapisujte to in hranite, da boste ob koncu naslednjega leta lahko primerjali.

Art of review ali umetnost analiziranja (žal ni bolj ustreznega prevoda, ta pa ni preveč posrečen) je nekaj, kar lahko uporabljate vsakodnevno.

Nekaj minut za razmišljanje o sebi, o svojih dosežkih, »kiksih«, priložnostih za izboljšanje vas bo konstantno tiščalo naprej.

PS: če radi prebirate moje nasvete, če sodite, da so vam koristni, potem imam za vas dobro novico. Pripravila sem namreč BREZPLAČNI adventni koledar malih trikov za direktorje, kjer vas čaka 24 daril (video-lekcije in razni drugi pripomočki).

Kliknite tukaj in si naredite december “koristno igriv”.

So vaše rešitve res najboljše ali se vam samo zdi?

Vaša rešitev je iz vaše perspektive gotovo najboljša, ker ste premislili in pretehtali vse okoliščine, ki jih poznate / to pa niso vse okoliščine in tudi ni nujno, da je vaša rešitev dejansko najboljša.

Vsak problem in vsako rešitev vidimo, ocenjujemo, oblikujemo skozi svoj zorni kot, ki ima omejitve. Zato je vedno dobro spraševati tudi druge, svoje sodelavce, svoje zaupnike, poslovne partnerje, strokovnjake.

Spraševati zaposlene o tem, kako oni vidijo določene korake, plane, rešitve, je zelo dobrodošlo in zelo učinkovito. Velikokrat dajo odlične ideje, do katerih sami ne bi prišli, vsekakor pa se počutijo bolj pomembne in opažene, kot bi se sicer. Žal v časih, ko se z vsem mudi, ta korak mnogi preskočijo.

1.   Prvi današnji nasvet je torej: v svoje odločitve vključujte zaposlene (ni treba vseh in ni treba vedno, a poskusite vsaj malo več, kot ste doslej).

Debatirati o izzivih s poslovnimi partnerji ali kolegi, ki se srečujejo s podobnim, se v naši družbi še zmeraj zdi pregrešno. Kot, da bi na ta način pokazali svojo šibkost. Mnogi imajo občutek, da morajo pred tistimi, s katerimi sklepajo posle, izgledati čim bolj popolni in vsemogočni. Pa ni res, še posebej ne, če gre za zaupanja vredne, dolgoletne partnerje, s katerimi se je že razvilo poslovno prijateljstvo.

2.   Drugi današnji nasvet: premislite, kdo je tisti, ki bi vam lahko podal koristno mnenje, morda celo nasvet. Pokličite ga in se pogovorite – pokazali boste, da mu zaupate, da ga spoštujete in cenite njegovo mnenje. Vaš poslovni odnos zato ne bo trpel, še več, v večini primerov se boste z ljudmi še bolj zbližali.

Govoriti o svojih težavah, o svojem počutju, o stiskah, o občutku nemoči, stresu, se zdi (pre)večim vodjem čisto neprimerno – mnogi tudi sebi ne priznajo, da se slabo počutijo. Vendar ti občutki vplivajo na sprejemanje poslovnih odločitev, na odnose z zaposlenimi, pa tudi s poslovnimi partnerji.

3. Tretji današnji nasvet: Zavedajte se, da ni res, da morate vse rešiti sami. Ni res, da je celo breme odgovornosti samo na vas. Predvsem pa ni res, da to drugi pričakujejo od vas – sami ste tisti, ki ste svoj najstrožji kritik.

Prijavite se v Malo virtualno skupino vodij, kjer boste v družbi tistih, ki se soočajo z enakimi ali podobnimi situacijami, predebatirali vse, kar vas teži – od konkretnih težav pri poslovanju, pri vodenju zaposlenih, do lastnih občutkov/pri teh naj kar takoj povem, da je včasih dovolj že to, da vidimo, da nismo edini in nismo sami.

Ponujam vam torej možnost, da na najboljši možen način (IN PRAVOČASNO), z mojo pomočjo in s pomočjo vaših kolegov: vodij in direktorjev, v Mali virtualni skupini vodij pridete do odgovorov, rešitev in podpore pri vodenju.

Kdo bi vam lahko dal boljši nasvet kot tisti, ki se je že srečal s podobno situacijo in jo uspešno rešil?

“V skupini so vodje podjetij in pogovori s temi ljudmi ti olajšajo marsikatero težavo, s katero se srečaš v funkciji vodje. Mojčina skupina je ena boljših odločitev, ki sem jih sprejel. Priporočam!” Matjaž Fajs, direktor Elastomeri d.o.o.

Skupina se bo srečevala 15 tednov zapored, vsakič po 90 minut, online. Za minimalni finančni vložek (40 eur na teden) boste dobili največ – trdno osnovo za pozitivne spremembe pri svojem vodenju.

Začeli bomo 25. novembra ob 7.30. V skupini sta prosti samo še dve mesti – če vas zanima sodelovanje, mi sporočite najkasneje jutri, 18. 11. 2020, da vam rezerviram mesto. Prijavite se preko spletne strani, kjer najdete še več informacij o delu v skupini:

Vesela bom vaše družbe,

Mojca Pehant

Tako se je včeraj začel koučing z mojim klientom.

Malo sva debatirala in iskala vzroke, pa analizirala dogodke in potem je nadaljeval:
“A veš, da sem bil prej samo malo siten, potem pa, ko sem ugotovil, da sploh nimam pravega razloga za to, sem postal pa ULTRA siten.”

In sem ga vprašala, če ve, kaj mu bom odgovorila.
“Ja”, je rekel, “da ima vsak kdaj pravico biti siten brez razloga”.

To je to! Nihče ne more biti ves čas dobre volje, ne gre. V teh časih še posebej ne, ker je poplava negativnih informacij, kamorkoli se obrnemo.

Torej: tudi ti imaš pravico, da si kdaj slabe volje, siten, nerazpoložen – dokler s tem ne obremenjuješ drugih.

Ne le s slabim razpoloženjem, tudi z nemočjo, strahovi in vsakodnevnimi problemi pa se ukvarjamo v mojih virtualnih skupinah za vodje in ravno ta mesec odpira vrata nova skupina. Več informacij najdeš tukaj.

PS: Do konca najine ure sva z mojim klientom pregnala sitnobo in se na glas smejala, vmes poiskala še možno rešitev za izboljšanje enih – zanj zelo pomembnih – odnosov in se drug drugemu zahvalila za dobro energijo.

A ste vedno pozitivno naravnani? Ker jaz nisem.

“Verjemi vase, vedno razmišljaj pozitivno, širi dobro energijo, smej se, bodi prijazna in animiraj druge…”

To je trend, ki ga lahko zasledimo povsod okoli nas.

Če kdo, potem sem jaz tista, ki poskušam v vsem in vsakem videti nekaj dobrega. Sem tudi tista, ki se resnično trudi biti osredotočena na pozitivne stvari in strani. Ampak vedno mi ne “rata”. Imam slabe ure, tudi slabe dneve. Pridejo trenutki, ko bi z lahkoto uporabila vse kletvice, ki jih poznam, pa tudi taki, ko bi se najraje spremenila v malo Mojco, sedla mami v krilo in zarila obraz v njeno naročje, da bi mi rekla “vse bo vredu”.

Pozitivna naravnanost je nujna za srečo, je pot do dobrih odnosov, je orodje uspeha na vseh področjih. Tisto, kar ni OK pri promociji le-te v zadnjem času je, da nas prepričujejo, da je nujno biti takšen ves čas, in da vsi, ki tega ne zmoremo, nismo vredu. V tem primeru postane pozitivizem breme, ki je za marsikoga pretežko in lahko predstavlja veliko psihično obremenitev. 

To, da si ne dovolimo biti slabe volje, utrujeni, nemočni, prestrašeni je narobe. Vsak ima svoje strahove in vsak pride kdaj do točke, ko ne vidi vsega rožnato – in prav je tako! Pomembno je, da se tega zavedamo, da si to dovolimo in da se ukvarjamo z mislimi, kako se bomo iz te situacije izvlekli. Tukaj pa pride prav pozitivna naravnanost, zavedanje, da gre po padcu vedno spet navzgor.

Nemogoče je, da bi bili ves čas super, ker življenje pač ni takšno.

Pa še nekaj se mi zdi izjemno važno: kadar smo razdražljivi, slabovoljni, sitni, ne širimo tega med druge. Vzemimo si čas zase, da izživimo te svoje ‘šibke’ trenutke in ne obremenjujmo drugih. Razen, če gre za ljudi, ki se s tem profesionalno ukvarjajo ali za skupine, ki so temu namenjene.

Prav v takšno vas vabim – odpiram namreč vrata nove Male virtualne skupine za vodje, kjer je prostor za ranljivost, prostor za iskanje konkretnih rešitev, prostor za debato o vseh mogočih izzivih, s katerimi se soočate vodje in direktorji. Za več informacij kliknite tukaj.