Primer debate v Mali virtualni skupini vodij:

“Zaposlenim smo v podjetju omogočili, da izdelke, ki jih proizvajamo, kupijo po bistveno nižji ceni, za lastno uporabo. Dobronamerna gesta, s katero sem želel našim zaposlenim ponuditi ugodnost, ki si jo lahko privoščimo in jim bo malce olajšala življenje. Ta teden sem razočaran ugotovil, da je eden izmed zaposlenih to izkoristil in si iz tega naredil svoj “biznis”. Kupoval je po znižani ceni in veselo prodajal naprej.”

Kakšne opcije ima vodja na voljo, da podobno “privatizacijo” v prihodnje prepreči?

Kar nekaj idej smo nanizali na srečanju Male virtualne skupine vodij:

  • Ukine ugodnost.
  • Omeji količino, ki jo lahko nekdo kupi.
  • Postavi bolj jasna pravila.
  • Odpusti dotičnega zaposlenega (znebi se “gnilega jabolka”, pa še drugim bo v poduk).
  • Skliče sestanek in pove, kaj se je zgodilo ter vpraša zaposlene, kaj bi oni naredili, če bi bili na njegovem mestu.
  • In še in še…

Debatirali smo tudi o ozadjih in posledicah:

  • Kaj bi ukinitev ugodnosti pomenila za ostale (hvaležne) zaposlene? 
  • Kakšno sporočilo bi dobili? 
  • Koliko odgovornosti za odločitev o ukrepih so zaposleni pripravljeni sprejeti?
  • Koliko pravil je potrebnih in kdaj jih je preveč?
  • In tako dalje…

Sodelovanje v Malih virtualnih skupinah vodij ponuja veliko priložnosti za razvoj in napredek. Včasih zelo konkretne rešitve problemov, s katerimi se člani soočajo pri vsakodnevnem delu, vedno pa poligon za učenje drugačnega razmišljanja, za sprejemanje drugačnih možnosti, za razvijanje širine pogleda na situacije.

Do 16. 2. 2021 oz. do zapolnitve mest zbiram prijave v novo Malo virtualno skupino vodij, kjer je prostora za 5 do 8 članov. Več informacij in prijavnico najdete tukaj.

Lepo vabljeni,

Mojca Pehant

Jaz sem se. Šele tretje leto zapored.

Vsa prejšnja me je dajala preganjavica, da bom nekaj zelo pomembnega zamudila, da bom izgubila stranko, ker ji ne bom na razpolago med božičem in novim letom, da bo moj poslovni svet še dolge mesece okreval po mojem nekaj-dnevnem mrku.

Če sem se odklopila in izklopila, je bilo to le ‘tehnično’ – v glavi nisem izpregla niti za en dan. Ni šlo. Čeprav sem zdravo-razumsko vedela, da se svet ne podre tako hitro, mi nekaj v meni ni dalo, da bi spustila misli na pašo.

Potem pa sem pri delu v skupini ugotovila dvoje:

  • 1.) nisem edina, ki tega ne zmorem
  • 2.) tisti, ki zmorejo, delajo naprej – uspešno

Počasi sem začela, najprej samo za en dan, potem za vikend in podpora, bodrenje drugih, pa tudi smeh na ta račun so me privedli do tega, da zdaj znam in zmorem. Tudi za teden dni pozabiti in odklopiti.

Že nekaj let sem članica vsaj dveh skupin hkrati, ker verjamem, da lahko drugim pomagam samo, če konstantno delam na sebi.

Januarja odpiram vrata moje četrte male virtualne skupine vodij, kjer se ukvarjamo s takimi, podobnimi in čisto drugačnimi izzivi, ki jih doživljajo člani.

Ključna je dobronamernost. In odkritost – na njen račun lahko zase povlečete največ.

Srečevali se bomo 15 tednov zapored, virtualno, po 90 minut.

Prijave zbiram do 11. januarja ali do zapolnitve mest. Kliknite in si rezervirajte svojega tukaj.

Vzrokov za konflikte je veliko, a naj tokrat izpostavim enega.

Namreč, da je med zaposlenimi strpnost do drugačnega mnenja premajhna in tako je v kolektivu skoraj vedno tudi kdo, ki je posebej nagnjen h konfliktom. To pomeni, da se ta pogosteje zapleta ali celo povzroča konflikte. Konfliktne osebe imajo za svoj odziv razlog, ki je največkrat povezan s preteklimi izkušnjami, vzorci iz otroštva, prejšnjih organizacij, družine. Pri nekaterih gre seveda tudi za prirojen temperament.

A dobra novice je ta, da se vsak od nas lahko spremeni, če želi, če ima podporo in voljo in če mu kdo pokaže način.

In tukaj odigra glavno vlogo dober vodja. Dober vodja je namreč tisti, ki si bo vzel čas za pogovor s takšnim zaposlenim, za raziskovanje ozadja situacije, počutja zaposlenega, ki bo pripravljen slišati njegovo plat in mu pomagal poiskati možnosti za boljše, bolj umirjene reakcije v prihodnje.

Ste vi takšen vodja oziroma direktor? Še niste, pa bi želeli to biti?

Manj časa in energije porabiti za operativne naloge in namesto tega ustrezno skrbeti za svoje ljudi in njihove potrebe?

Lahko vam pomagam tako, da vam približam mehke veščine vodenja.

Naučim vas, kako boste v prihodnje hitreje prepoznavali potencialne konfliktne situacije in obvladovali konfliktne osebe, nasploh pa bodo vsi sodelavci, zaposleni, ki jih vodite, delali boljše, z več volje, manj stresa, počutili se bodo bolj varne. Najboljše pa je, da boste tudi vi s sabo in svojim delom bolj zadovoljni.

Sama sem se namreč dolgo časa izobraževala pri najboljših, zato, da lahko to znanje predam naprej.

Za več informacij mi pišite na mojca@retorik.si.

“Lahko je njemu, on se je že rodil s tem”, je pogosta ocena dobrega govorca – običajno s strani tistega, ki ne nastopa rad.

Naj vam povem, da takšnih ni. Dobri govorci se “naredijo”. Tako kot dobri mehaniki, računalničarji, prevozniki, znanstveniki, profesorji… Z izobraževanjem in z vajo.

In glede na to, da se dober govorec skriva v vsakem od nas, je morda čas, da ga poiščemo v sebi in pozovemo, da se pokaže.

Ni namreč treba, da bi se vam še naprej tresle roke ali bi vam hitreje bilo srce pred pomembnimi sestanki. Strah pred neuspehom je lahko kmalu preteklost.

Ni treba, da se izogibate predstavitev in javnega nastopanja, ker ste lahko vedno dobro pripravljeni. Hitro se lahko naučite kam z rokami, kako se postaviti in na kak način osvojiti publiko.

In tudi ni nobene potrebe, da se v konfliktih ne bi dobro znašli. Obstaja nekaj trikov, ki vedno dobro funkcionirajo.

Če ste torej pripravljeni nekaj svojega časa, truda in energije vložiti v izboljšanje svojih komunikacijskih spretnosti, vas vabim na mojo delavnico Postani mojster poslovne komunikacije..

Lani je kratka verzija delavnice doživela štiri ponovitve in vse so bile polne!

Zdaj sem jo nadgradila, namesto 3 ure bom znanje delila cel delovni dan.

Dobili boste vse potrebno, da boste po delavnici lahko komunicirali bistveno boljše, kot ste do sedaj.

Raziskava sreče na delovnem mestu*, v kateri je sodelovalo več kot 500 delovno aktivnih Slovenk in Slovencev, je pokazala, da ima skoraj 60 % zaposlenih vsak teden vsaj en slab dan, 20 % sodelujočih pa je ocenilo svoje delovno okolje za nesrečno.
Dokazano je, da so srečni zaposleni bolj produktivni, manj odsotni zaradi bolezni in bolj pripadni. Za srečo zaposlenih v katerikoli poslovni sredini pa so v največji meri odgovorni vodje.

Vodje, ki so prevečkrat nesrečni sami.

Če želimo voditi ljudi tako, da bodo na svojem delovnem mestu srečni, moramo prisluhniti posamezniku, ga spoznati, ga razumeti, ga motivirati in ga znati s pomočjo učinkovite komunikacije spodbuditi k doseganju delovnih ciljev.

Kot vse ostalo se tudi spoznavanje lastne ekipe začne pri nas samih. Najprej moramo torej spoznati sebe, svoja pričakovanja, definirati svoje cilje. Šele nato se lahko kvalitetno posvetimo ekipi.

Zato se vse več vodij in direktorjev odloča za krepitev mehkih vodstvenih veščin. Za osvajanje tehnik za prepoznavanje psiholoških potreb svoje ekipe, jačanje svoje strpnosti in razumevanja drugačnosti, za izboljšanje komunikacije, obvladovanje konfliktov in tehnik za izboljšanje medosebnih odnosov v timih, ki jih vodijo.

Z individualnim pristopom tudi najhitreje postanete učinkovit vodja.

Vas zanima več? Pišite mi na mojca@retorik.si. Naredimo odločilen korak v vaši karieri skupaj.

Sestanki so – ne glede na splošno prepričanje zaposlenih – najbolj učinkovit prostor za prenos informacij in za krepitev dobrih medosebnih odnosov.

Žal jih zaradi neustreznega izvajanja preveč ljudi označuje za “kradljivce časa”.

Najpogostejši odgovor na vprašanje “Zakaj ne marate sestankov?” je: “Vedno se pogovarjamo o enih in istih stvareh, pa se nič ne zgodi.”

Ja, hitro se sestanek lahko izrodi v prost pogovor brez repa in glave, teme se ponavljajo, učinkov pa ni.

In česa še ne počnemo na sestankih?

Preverite v videu tukaj >

Kje torej začeti s spremembami?

Če ste vi tisti, ki vodi sestanke, naredite to, pa bo že malo boljše:

  • Določite nekoga, ki bo zapisal, kar ste se dogovorili.
  • Poskrbite, da bo še isti dan poslal zapisnik vsem udeležencem.
  • Na naslednjem sestanku preverite, kaj ste zapisali ali je bilo narejeno in če ne, zakaj ne.

Sliši se enostavno, marsikdo bo rekel, saj to delamo, a vam povem iz prakse, da ni tako. Dosledno zapisovanje in sledenje zapisnikom prinaša napredek v delu, vpliva na boljši odnos udeležencev do sestankov in krepi odgovornost za uresničevanje dorečenega.

Na učinkovitost sestankov in njihovo vodenje vpliva še veliko drugih dejavnikov. Lahko vam pomagam, da boste to najmočnejše orodje za prenos informacij obvladali “v nulo”.

Kako? Pišite mi na mojca@mojcapehant.com