Ironija je, da z naraščanjem števila komunikacijskih kanalov slabi kvaliteta medosebne komunikacije. Torej, več kot je možnosti za komunikacijo, manj (kvalitetno) komuniciramo. Komunikacija pa ima odločilno vlogo pri tem, kakšne odnose bomo imeli z ljudmi okoli sebe. Zaradi ciljno naravnanega poslovanja, hitenja in pritiskov je pristnih stikov med sodelavci zelo malo. Pišemo si maile, pošiljamo zapisnike, sms-e… Včasih celo k sosednji mizi v pisarni.

Ne poznamo se, ne vemo, kaj je komu všeč in kaj ni, v center pogovorov postavljamo številke, grafe in grajo.

Manj osebni smo, nočemo biti ranljivi, trudimo se biti uspešni, prikriti svoje napake, pomanjkljivosti. Zato, da bi bili všečni, sprejeti, spoštovani in po možnosti nagrajeni.

Vodje gremo pri vzpostavljanju distance še dlje.

Distanca omogoča, da smo manj prizanesljivi, bolj osorni, manj strpni in bolj obsojajoči. Distanca se lahko vzdržuje tudi preko izbire besed, poimenovanja in samo to je že dovolj, da se spremeni naš odnos do določene problematike. Zgovoren primer je ta, da smo včasih v kadrovskih službah imeli načrte za razvoj sodelavcev in ravnanje z zaposlenimi, danes govorimo o upravljanju s človeškimi viri. Če je človeških virov preveč, se jim pač odrečeš. Če je preveč sodelavcev, postane razmišljanje o odpuščanju težje in bolj obremenjujoče.

Hkrati pa nas odtujenost, ki je posledica distance, prikrajša za iskreno podporo, razumevanje, človečnost, smeh in ne malo krat tudi za srečo na delovnem mestu. Gotovo marsikoga prikrajša tudi za kreativnost, za iskanje težjih, a takih rešitev, ki dajejo dolgoročno osebno zadovoljstvo.

Če vem, da sem našla rešitev za marljivega in zvestega sodelavca Janeza in Metko, ki je tik pred “penzijo”, čeprav sem za to zapravila ogromno lastne energije in vložila veliko več truda v iskanje rešitve, kot če bi se “znebila” dveh človeških virov, bom zadovoljna in ponosna, ker sem pomagala.

Bližina ali distanca, ki jo vzdržujemo, pomembno prispeva h kvaliteti odnosov.

Marsikateri vodja se zaveda, da vzpostavlja ali vzdržuje distanco zgolj zato, da lažje vzdržuje avtoriteto in delegira naloge. Ob tem se ne počuti dobro, vendar vztraja, ker se boji, da bi ob drugačnem vodenju izgubil nadzor, ugled ali “ubogljivost” zaposlenih.

Vsak vodja lahko spremeni svoj stil vodenja, ga nadgradi tako, da se bo ob svojem delu počutil dobro, hkrati pa s svojim timom doseže še boljše rezultate.

Pogoja sta le dva:

  • 1.) da si to res želi in
  • 2.) da je za to pripravljen vlagati trud v spreminjanje starih navad.

Pri tem lahko s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami uspešno pomagam.

Pišite mi na mojca@mojcapehant.com.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja