Zapiski

Odgovorite na vsak mail, ki ga dobite?

Najbrž ne. Tudi ni potrebno. Nobene nuje ni, da bi odgovorili na t.i. mailinge – informacije in ponudbe, ki jih pošiljatelji hkrati naslavljajo na več prejemnikov.

Ampak…

Ali odgovorite na vse maile, ki vam jih pošljejo vaši poslovni partnerji? Kaj pa na tiste, ki vam jih pošljejo sodelavci?

Ne?

Pa bi bilo prav.

V petek sem poslala mail 18 ljudem, s katerimi redno sodelujemo in se dobro poznamo. To so ljudje, ki obvladajo svoj posel in vem, da se obojestransko spoštujemo. Pa vendar…

Vsako moje sporočilo je “klicalo” po odzivu. Do danes sem dobila 6 odgovorov.
Vsak “neodziv” mi predstavlja izziv, ker ne vem, kako naj nadaljujem s svojim delom, povezanim s točno določenim poslovnim partnerjem.

Ne glede na to, kakšen odnos imamo do vsebine – nas zanima ali ne – je prijazno in prav, da tistemu, ki nam ga je poslal, na nek način sporočimo, da smo mail prejeli in prebrali.

Zahvalimo se zanj in, če je le mogoče, odreagirajmo na vsebino.

  • “Hvala, bom premislila in vam sporočim.”
  • “Hvala, z veseljem bom bolj podrobno pogledala, ko bom imela čas.”
  • “Pozdravljeni, ko dobim potrebne informacije, vam jih posredujem.”
  • “Dober dan, mi lahko pošljete več podatkov?”
  • “Hvala, žal se za vašo ponudbo nismo odločili.”

Veliko bolj prijazno je nekomu reči “ne”, kot ne reči ničesar.
Ljudje pač imamo po večini težavo s to kratko besedico, zato smo raje tiho. S tem marsikomu povzročamo skrbi in ga puščamo v negotovosti.

Kaj pa v komunikaciji s sodelavci?

Kadar gre za interno komunikacijo se nam zdi, da je odziv na mail nepotreben (ker smo dobili podatke, ki so za nas pomembni in tukaj se zgodba za nas zaključi).

Toda mail včasih roma v nezaželeno pošto, lahko ga spregledamo…

Zato tudi, kadar komuniciramo s sodelavci, pošljimo nazaj vsaj “Hvala”. Ne vzame veliko časa, odvzame pa veliko nepotrebnih skrbi.

V komunikaciji je veliko drobnih pasti, ki lahko povzročajo nevšečnosti. To je primer iz dopisne komunikacije, kadar gre za komunikacijo “v živo”, pa lahko marsikatero potencialno past, če jo zaznamo, obrnemo sebi v prid.