Pomislite: kam odložite telefon, ko greste na sestanek? In kam, ko greste na kavo, kosilo, klepet?

V prvem primeru so odgovori največkrat odvisni od tega, s kom imate sestanek.
Kadar gre za sestanek s poslovnimi partnerji, telefon ostane nekje v torbi, žepu – skratka, ni ga v vidnem polju udeležencev. Ko gre za interne sestanke, pa so ti pogosto “parkirani” na mizi. Ker – nikoli ne veš, kdaj te kdo “urgentno” potrebuje.

V drugem primeru je delež tistih, ki odlagajo telefone na mizo še večji. In s tem je večja tudi skušnjava, da vanj pogledajo, da “samo na hitro nekaj poiščejo in pokažejo”.
Nemalokrat se celo zgodi, da se kdo na telefon, ki zazvoni, oglasi in postavi na stranski tir tistega, s katerim je na srečanju “v živo” in se pomenkuje, smeji, šali z nekom, ki sploh ni prisoten.
Ali pa – ko zasveti ekran – na hitro, kar med govorjenjem, prebere sms sporočilo. To je: a) nevljudno, b) moteče.

Pogovor, pa naj bo sestanek ali klepet ob kavi, je celostna komunikacijska aktivnost. Največ, kar lahko daste sogovorniku v tistem trenutku, je vaša pozornost.
Na ta način krepite medsebojno zaupanje, izkažete spoštovanje in pokažete vrednost, ki jo ima za vas oseba na drugi strani. Hkrati omogočite sebi in drugim, da kakšna pomembna informacija ne ostane neopažena.

Telefon na mizi na nezavedni ravni sporoča sogovorniku, da mu niste pripravljeni nameniti tega časa, da je lahko nekaj, kar se bo morda zgodilo preko tiste male “škatlice” bolj vredno vaše pozornosti.

Odložite telefon. Bodite dober sogovornik, poslušajte z namenom, da slišite. Sodelujte.
Poleg že naštetih koristi boste deležni še zajetne izmenjave iskrene energije, za katero bi bili sicer prikrajšani.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja