Čeprav ženske veljamo za bolj klepetave, celo študije dokazujejo, da zmoremo izgovoriti več besed v minuti kot moški, smo večkrat tiho, ko gre za izražanje lastnega mnenja ali prepričanja.
Zakaj smo tiho?
Zakaj ne komuniciramo, kadar gre za ‘težje’ teme? Zakaj smo tiho, ko gre za naše dobro? Razlogov je več, med njimi pa so najpogostejši tile:
- Ne maramo se prepirati.
- Ne verjamemo, da se bo kaj spremenilo, če bomo povedale.
- Ne verjamemo, da lahko ‘zmagamo v bitki’.
- Rade imamo, da nas imajo radi (in če bi povedale svoje mnenje, nas morda ne bi več marali).
- Strah nas je odzivov partnerjev, šefov, prijateljev, mam in očetov …
- Bojimo se, da bo ‘druga stran’ močnejša v argumentiranju.
- Strah nas je, da se ne bomo obvladale, da bomo zapadle v jok ali da bomo kričale.
Če strnem, smo tiho predvsem zaradi ljubega miru ali zaradi številnih različnih (predvsem nezavednih) strahov.
Velikokrat se postavimo v položaj ‘malih punčk’, ki pred velikimi avtoritetami molčijo, da ne bi bile grajane, da bi bile pohvaljene in sprejete. Vendar to ni prav. Nenazadnje smo odrasle ženske, z izkušnjami in številnimi uspehi, ki nas odlikujejo.
Nevključevanje v komunikacijo je posledica slabe notranje avtoritete ali samopodobe, ki ni nujno zelo izrazita.
Nevključevanje v komunikacijo je posledica slabe notranje avtoritete ali samopodobe, ki ni nujno zelo izrazita. Lahko se pojavi samo v odnosu z določeno osebo (na primer s partnerjem ali katerim od staršev), lahko pa se pojavi samo v določenih situacijah (na primer pogajanja za višjo plačo).
Kako najti svoj glas in ga spustiti ven?
Najpomembneje je, da postanete pozorne, katere situacije ali kateri ljudje vas največkrat prisilijo v tišino. Zavedanje je že polovica poti do uspeha. Naslednji korak je, da premislite o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi povedale svoje mnenje, svoje stališče. Kako bi se lahko v najslabšem in kako v najboljšem primeru odzval tisti, ki vam stoji nasproti. Premislite o svojih argumentih in pogumno povejte.
Poglejmo si primer.
Recimo, da vaš mož vsak petek po treningu pripelje k vam domov tri svoje ‘športne’ prijatelje in potem do poznih ur sedijo v dnevni sobi ob pivu, vam pa to ni všeč in bi si želele, da bi kdaj v petek imele dnevno sobo in moža samo zase.
To je torej situacija, ki ste jo ozavestile. Zdaj se vprašajte, kaj se lahko zgodi, če možu poveste, da vam to ni všeč, in mu pojasnite, da si želite kdaj preživeti bolj intimen petkov večer z njim.
Lahko se zgodi, da možu ne bo prav, da se mu bo zdelo, da ste ljubosumne, da ga omejujete, v najslabšem primeru bo zabrusil: »Najdi si še ti svoje prijateljice, da ne boš tečnarila.«
Nato pomislite, kako se lahko odzove najbolje. Ideja mu je lahko všeč, morda se bo razveselil pobude, da bosta imela kdaj petke samo zase, morda vas bo opogumil z besedami: »Zakaj nisi že prej povedala? Sploh nisem pomislil na to.«
Potem premislite, kako bi se ob negativnih komentarjih odzvale, kaj bi lahko mirno povedale v bran svoji želji in poskusite.
Pomembno je, da pogovora ne načenjate neposredno po njihovem petkovem druženju, da izberete čas, ko bosta oba z možem dobro razpoložena in še – da izberete prave besede, brez obsojanja in očitkov.
Zagotavljam vam, da vas bodo pozitivni odzivi navdali s pogumom, da boste v prihodnje večkrat izbrale govor pred tišino.
Članek je del redne rubrike na spletni strani nepremagljjiva.si.