Vprašanja so eno najmočnejših komunikacijskih orodij.
Pogosto in spretno jih uporabljajo najboljši prodajalci, v drugih poklicih (in nasploh v življenju) pa bistveno premalo izkoriščamo njihovo moč.
Pri svojem svetovalnem delu opažam, da se vprašanj mnogo preredko poslužujejo vodje in direktorji, še posebej, ko gre za komunikacijo z zaposlenimi.
Če poslovne partnerje in dobavitelje še kaj vprašajo, pa zaposlene redko izzovejo z vprašanji o tem, kakšno je njihovo mnenje, njihovo stališče ali celo njihova odgovornost.
“Spet si zamudil rok. To se je zdaj ponovilo že tretjič. Če se še enkrat…”
Veliko bolj učinkovito bi bilo:
“Zakaj se ti je že tretjič zapored zgodilo, da si zamudil rok?”
Lahko bi šli še korak dlje in postavili podvprašanje –
“Ali potrebuješ pomoč? Dodatno znanje? Več časa, da boš naslednjič pravočasno opravil?”
Seveda je ob tem pomembno, da si ne ustvarimo predstave o odgovoru v naprej, pač pa dejansko poslušamo, kaj nam ima povedati in šele potem odgovorimo.
Vprašanja pa niso koristna le pri komunikaciji z drugimi. Največji učinek imajo, kadar jih spretno uporabljamo za samo-analizo. Posledica uspešne rabe vprašanj samemu sebi so drugačni pristopi k reševanju podobnih izzivov, povečanje zadovoljstva, jasnejše misli in zmanjševanje števila stresnih situacij.
- “Ali bi lahko to naredila bolje? Kako?”
- “Kaj dobrega sem opravila danes?”
- “Kaj izmed vsega, kar sem danes opravila v službi, bi lahko naslednjič predala komu drugemu?”…
Naj vas izzovem:
Katero vprašanje si boste pa vi – po novem – zastavljali vsak dan v tem tednu?