Vodje se, tako kot vsi ljudje, včasih soočajo s prokrastinacijo. Gre za vedenje, ko odlašamo ali prelagamo izvajanje nalog, kljub temu da vemo, da bi jih morali opraviti.
V sistemski psihodinamiki opazujemo prokrastinacijo pri vodjih skozi različne vidike.
Vodje imajo veliko odgovornosti, podvrženi so lastnim ter pričakovanjem drugih in pritiskom. V tem kontekstu se prokrastinacija lahko pojavi kot obrambni mehanizem proti občutku preobremenjenosti. Pogosto so vodje izpostavljeni stresu in teži, ki jo nalaga težnja po uspehu. Če vodja odlaša, se izogne tveganju, da bi bil soočen z morebitnimi neuspehi ali kritiko, ki bi lahko ogrozila njegovo samozavest ali ugled. Neredko vodje prokrastinirajo pri delegiranju nalog, kar je posledica strahu ali odporov do konfliktov ter negativnih odzivov s strani zaposlenih, ki so nagnjeni k pritoževanju ali nasprotovanju. Še eden močan motiv za prokrastinacijo je tendenca k perfekcionizmu. Takšni vodje težko zaupajo drugim, da bodo naloge izvedli na enak način ali z enako natančnostjo kot sami in posledično odlašajo pri delegiranju. Vodje delujejo v kompleksnih sistemih, ki vključujejo druge ljudi, procese in organizacijsko kulturo. Prokrastinacija se lahko pojavlja kot odziv na ovire ali pomanjkljivosti v teh sistemih.
Pomembno je razumeti, da prokrastinacija največkrat ni znak lenobe ali pomanjkanja motivacije. V resnici lahko kaže na globlje psihološke in sistematične dejavnike, ki vplivajo na vedenje vodje. Za premagovanje prokrastinacije je ključno raziskati ta ozadja, saj lahko le ob razumevanju zakoreninjenih vzrokov uspešno reagiramo. Zavedanje in razumevanje teh dinamik pripomore tudi k temu, da vodje premagajo ovire pri delegiranju nalog zahtevnim zaposlenim.
Če si želite spoznati možne vzroke za prokrastiniranje in načine, kako jih odpraviti v odnosih z zahtevnimi sogovorniki, vabljeni na delavnico Kako učinkovito obvladati komunikacijo in odnose z zahtevnimi zaposlenimi?, ki bo 23. in 24. junija.
Več informacij in prijave na povezavi.