Pred dvema letoma sem vstopila v podjetje z največ pravili, kar jih je možno postaviti. Ni bilo procesa, aktivnosti ali postopka, ki ne bi bili točno zapisani v pravilih. Kako kaj opraviti, kdo, kaj se sme in kaj se ne sme. Povabila me je direktorica, ki je imela problem – ni več vedela, kako voditi zaposlene, da bodo končno delali in sodelovali – kljub temu, da so imeli za vse operacije navodila, pardon, pravila.
Kadarkoli je prišlo do problema, so v podjetju zapisali novo pravilo, ki naj bi omogočalo, da v prihodnje do takšnih problemov ne bi več prihajalo. Nova pravila so se postavljala tudi v skladu s trendi, ki so jih priporočali svetovalci na raznih konferencah, ki se jih je udeležila direktorica (torej ta moja klientka).
Mislim, da ni bilo nikogar v podjetju, ki bi vsa pravila poznal. Niti direktorica sama ne.
Pa sva se začeli ukvarjati z zakaj. Zakaj imajo pravila?
Mimogrede: Ste se vi že kdaj vprašali, zakaj v vašem podjetju postavite kakšno pravilo? Zakaj jih postavljate?
No, s to mojo klientko sva prišli do večih »zato«. Da bo za vse veljalo enako, da bo pravično. Da ne bo napak. Da bodo stranke vedele, kako urejen sistem dela je pri nas. Da bo vsak točno vedel, kaj mora delati. Da se nihče več ne bo mogel »šlepati«. In tako naprej.
Ampak. Posamezniki so še vedno našli sistem, da so se šlepali, napake so se še vedno dogajale (samo pogosto so jih pometali pod preprogo) in ker so se zaposleni po večini zelo striktno držali pravil, je bilo medsebojne pomoči in sodelovanja zelo malo.
Kar dolgo sva se ukvarjali s pravimi razlogi za tako izrazito potrebo po postavljanju pravil. S tistimi globljimi, ki se skrivajo v ozadju, v nezavednem. Ugotovila je, da je v resnici tako zavzeto postavljala pravila, ker so ji omogočala, da bi lahko v kateremkoli trenutku rekla: »Ker če ne boste upoštevali pravil, bodo sledile sankcije….« Ker bi lahko strankam povedala: »Glejte, upoštevali smo vsa pravila, pa se je vseeno prikradla napaka.« Pravila so ji omogočala navidezno varnost, hkrati pa so paralizirala sodelovanje, medsebojno zaupanje in kreativnost.
Navidezno varnost, poudarjam. Ker: Vedno se bo našel kdo, ki bo izkoriščal sistem. In ni ga pravila, ki bi nas lahko pred tem obvarovalo.
Naj poudarim, da sama zagovarjam kakovostno strukturo, smiselna pravila in urejen sistem dela. Verjamem, da brez pravil vlada anarhija. Vendar morajo biti pravila smiselna, služiti morajo svojemu namenu, predvsem pa je pomembno, da se ukvarjamo s tem, kako doseči, da se ta pravila v čim večji meri spoštujejo.
S to direktorico še danes zelo dobro sodelujeva. Od individualnega coachinga sva prešli še na izobraževanje zaposlenih in svetovanje. Pravil je pri njih že nekaj časa bistveno manj, organizacijska klima pa je veliko boljša. Nedolgo nazaj se je smejala: »Pa mi smo ja postavljali pravila, kot da je to zadnji modni trend!«
Individualni coaching za vodje je proces, pri katerem klienti (rada rečem: srečate sami sebe. Zaupen prostor, kjer si lahko priznate tudi kakšno slabost, pomanjkljivost in kjer se rojevajo vaše ideje za lažje in bolj učinkovito vodenje zaposlenih, podjetja in tudi sebe.
V jeseni odpiram tri mesta za online individualni coaching po posebej ugodni ceni. Več informacij vas čaka na povezavi.