Mojca Pehant

Zapiski

Zakaj pisarniške romance niso vedno romantične?

Vsi vemo, da se kdaj zgodi, da se ljudje v podjetjih in organizacijah zaljubijo. Te situacije so lahko za vpletene, pa tudi za okolico zelo naporne.
Morda bom kdaj bolj na široko pisala tudi o tem – danes pa bi rada z vami delila primer klienta, ki se je zgodil pred nedavnim.

Direktor, simpatičen in urejen moški srednjih let, svojo funkcijo v podjetju s 23 zaposlenimi opravlja šest let. Pred slabim letom so se pojavili izzivi, s kakršnimi se doslej še ni srečal.

Tesna sodelavka, pomembna strokovnjakinja in vodja enega oddelka se je zaljubila vanj in njun odnos se je skozi čas zelo zapletel.
Začelo se je tako, da je sodelavka vedno pogosteje prihajala k njemu v pisarno, z najrazličnejšimi izgovori. Najprej so se pomnožila strokovna vprašanja in dileme, ko je tehtnih vprašanj zmanjkalo, pa se je k njemu na sestanke naročala zaradi »problemov v kolektivu«.
V obeh primerih ji je direktor takoj ustregel in skušal prijazno pomagati, kar je njena čustva še podžgalo (ker si je te situacije razlagala po svoje). Ko je direktor ugotovil, da so to izzivi, ki bi jih lahko rešila sama in je seštel 1 plus 1, pa ni imel ideje, kako situacijo rešiti na primeren način.
Zato se je začel izogibati sestankom z izgovori, da nima časa, da ima opravke izven podjetja, da naj poskusi sama rešiti, preusmerjal jo je na druge sodelavce ipd.
Posledice njegovega ravnanja so bile nasprotne od željenih. Vsakega toliko časa, ko ni imel več izgovorov, jo je sprejel v pisarni in takrat je večino časa poslušal očitke, da si zanjo ne vzame časa (za vse druge pa), da mu ni pomembna, da je ne ceni, da lahko tudi gre, če je tako nekoristna v tem podjetju… Neredko je na teh sestankih tudi jokala.

Učinki te zaljubljenosti pa niso bili samo v njunem odnosu – zelo hitro se je namreč po podjetju začelo šušljati, da »direktor in sodelavka nekaj imata«.

Pogosto govorim o tem, da je vsaka organizacija stičišče najrazličnejših čustev. Ljubezen ni nobena izjema.
V tem konkretnem primeru je bila ljubezen ‘kriva’ za čustveno izsiljevanje, čustveno manipulacijo, jezo, ljubosumje, zavist, prezir, gnus, hrepenenje, občudovanje, nemoč in še bi lahko naštevala.
Ob tem pa je bila tudi vir različnih frustracij.

Skozi coaching sva z direktorjem poleg ostalih pomembnih spoznanj ugotovila tudi, da mu je sprva godilo, da ga sodelavka tako ceni, se nanj obrača po nasvete, mu izkazuje pozornost in z vsem tem daje občutek, da je »dober direktor« in privlačen moški.
Zato je vstopil v ‘igro’, v kateri je bilo vnaprej jasno, da ne bo zmagovalca.

Izstop iz nastale situacije je bil vse prej kot enostaven.
Treba je bilo poiskati pristop in rešitve, ki so omogočale, da je sodelavka še naprej ostala zaposlena v podjetju, da se je komunikacija med direktorjem in njo vrnila v normalne tirnice, da so se pomirili trači v kolektivu – pa tudi, da nihče v celotni zgodbi ni bil preveč prizadet.

Končna rešitev je prišla v obliki komunikacije in postavljanja meja. Seveda pa ni šlo tako lahko, kot se bere v tem enem stavku.

Vodenje ni enostavno. Poleg številnih krasnih trenutkov in občutkov ponuja tudi tiste bolj izzivalne. In prav vsak direktor ima dnevno lastne, unikatne izzive, ki jih lahko redko reši po vnaprej pripravljenem vzorcu ali modelu.

Vabim vas, da izkoristite priložnost in si privoščite izkušnjo individualnega coachinga, zdaj po posebej ugodni ceni. Kliknite tukaj in rezervirajte svoj termin za brezplačni posvet.